Deca i trawa sustrav, Chorwacki Tematyczny

Brandes G. Stritar rozwija ideę Herdera o roli narodów w rozwoju ogólnoświatowej kultury: Jestem przekonany pisze że każdy naród, który do tej pory współtworzył historię, ma w niej swoje wyjątkowe miejsce, szczególne znaczenie w historii rozwoju ludzkości; każdy z narodów przyczynił się do postępu ludzkiej cywilizacji, wniósł jakąś cząstkę do całości światowej kultury, na którą składają się różnorodność i wyjątkowość osiągnięć poszczególnych kultur. Disconnect negative wire from batteryterminal if equipped with electric starting system. Po drugi strani je bil Goethe vpet v nadnarodno omrežje literarne republike in je od svojega evropskega uspeha z Wertherjem spremljal, kako je skupaj s Herderjem in Schillerjem postajal evropsko ime, predmet tujih recenzij, prevodov, vir posnemanja in vplivov.

Jedynie trzy artykuły zamieszczone w tym tomie nie dotyczą problematyki przekładowej tekstów literackich. W dwóch z nich autorzy skupiają się na tekstach nieliterackich: na słowniku dwujęzycznym Anita Srebnik i na tekstach administracyjnych Unii Europejskiej Przemysław Brom.

Jeden tekst został poświęcony praktyce tłumaczeniowej, z której wynika, że niezależnie od krytyki binaryzmu, podważającej ideę ekwiwalencji, tłumacz poszukuje jej z obowiązku etycznego i poznawczego, mając świadomość jej stopniowalności Hanna Karpińska. Przekład i komparatystyka: zakresy i cele, 2. Przekład w poszukiwaniu miejsca w komparatystyce i w kulturze, 3.

Spotkanie kultur na pograniczu i w języku oraz 4. Tłumacz komparatysta. Prevrednotenje prevoda in renesansa»svetovne književnosti«vrednotenje prevoda je protislovno: medtem ko je prevodna književnost v primerjavi z izvirno ustvarjalnostjo znotraj nacionalnih literarnih sistemov tradicionalno dojeta kot drugorazredna, pa prav ona v te sisteme vnaša dela, ki veljajo za najvišje dosežke človeštva, tj.

Z razvojem sodobne translatologije se končuje zapostavljanje prevoda v literarnem življenju in literarni vedi, v Evropi od Ker je v ideologiji kulturnega nacionalizma literatura v domačem knjižnem jeziku veljala za kronski dokaz narodne identitete in ustvarjalne samoniklosti, je bil prevod dojet kot očitni derivat tujosti, pod krinko domačega knjižnega jezika segajoče v domačo književnost. Imeli so ga za razvodeneli vpliv, ki utegne skvariti izvirno ustvarjalnost. Josip Stritar, vodilni slovenski kritik šestdesetih in sedemdesetih let Ob tem je razsojal o deležih prevoda, posnemanja in izvirnosti ter v imenu mladoslovenskega nacionalizma ta je Deca i trawa sustrav videl kot»naravni«izraz narodnega duha, ki se emanira zgolj skoz slovenski jezik in izvirno ustvarjalnost načelno in praktično zavračal pomen prevodov.

V Literarnih pogovorih je tako»prestavo«ožigosal kot»tuje, izposojeno blago«, ki sicer izboljšuje slovenski jezik, a»slovstvo se z njimi ne bogati; narod more svojo lastnino imenovati samo, kar Deca i trawa sustrav zraslo iz njegovih tal« st r it a r 3.

Kot urednik literarne revije Zvon, ki»je bila izzivalno, novatorsko zasnovana kot popolnoma slovenska po jeziku in prispevkih«, Stritar prevodov v slovenščino sploh ni objavljal Stanovnik Vrednotenje prevoda pa že v omenjeni dobi ni bilo samo negativno. V prvi polovici Philarète Chasles, eden od očetov francoske komparativistike, je na primer leta v» goethejevskem duhu« d h a e n 14 romantično razpravljal o svetovni literaturi kot»oddaljenem vplivu enega duha na drugega«,»menjavi duhovnih občutij med narodi Evrope«, a je svoje kozmopolitstvo obarval z evropocentrizmom in nacionalističnim imperializmom:»francija je najobčutljivejša od vseh dežel; [ ] lahko razume vse mišljenje [ ] Je središče, a središče občutljivosti; usmerja civilizacijo [ ] Kar je Evropa za ostali svet, to je Francija za Evropo; vse odmeva v njeno smer, vse se pri njej Co pomoze od chorob stawow [ ]« nav.

Tako je Slovenska matica, najstarejša znanstveno kulturna ustanova narodnega gibanja na Kranjskem, proti koncu Aeschylus, Dante, Calderon, Shakespeare in Goethe; ti so Deca i trawa sustrav v najvišjem pomenu [ ]; takih velikanov zemlja ne rodi v vsakem stoletju«; resnični pesnik po njegovem»najde v zmanjšani podobi vesoljni svet; veselje in žalost, up in hrepenenje vsega človeštva« st r it ar 60 61, poud.

Nato razpravlja o mednarodni tekmi v razvitosti in demistificira rodoljubne primerjave slovenskih piscev s svetovnimi klasiki:»slovenci nimamo ne Goethejev ne Schillerjev in tudi ne drugih enakih prvakov, kakor nam trdijo naši psevdokritiki in estetiki; noben pameten človek nam ne bo očital, da jih nimamo; ne slepímo se pa tudi, da jih imamo« 72 Stritar leta razvija herderjevsko idejo o vlogi narodov v razvoju svetovne omike:»[ S]poznal sem, da ima vsak narod, kar jih je do zdaj stopilo na Deca i trawa sustrav oder, svoje posebno mesto, vsak svoj posebni pomen v zgodovini človeškega razvoja; vsak je pospešil ali pospešuje po svoje človeški napredek, vsak je prinesel in pridejal tako rekoč svoj delež splošni omiki, katera je neka vsota in celota teh posameznih, različnih doneskov« st r it ar S Funtkovo poslovenitvijo Kralja Leara je zato leta vpeljala zbirko Prevodi iz svetovne književnosti prim.

Prijatelj in ta je do leta v enaindvajsetih zvezkih predstavila svetovne klasike, kot so Shakespeare, Tolstoj, Njegoš, Goethe, Puškin, Dostojevski, Shaw, Reymont, Calderón de la Barca in Cervantes 4.

Josip Tominšek je tako leta ocenil vlogo prevoda že precej drugače kot Stritar. Poudaril je, da premišljeno izbrani prevodi iz svetovne književnosti celo krepijo narodno identiteto »samostalnost« : svetovni literarni kanon, prestavljen v domači jezik, namreč po Tominšku nastopa kot obče merilo samostojnosti in razvitosti posamezne literature in jezika.

Ta se morata mednarodno dokazovati ne le z izvirno produkcijo, temveč še s kakovostjo prevodov najvišjih svetovnih dosežkov: Vsak narod, ki se poteguje za samostalnost, mora načelno napeti vse strune, da nudi svojcem v domačih mejah in z domačimi pripomočki tiste drugih narodov najvažnejše pridobitve, ki zaslužijo in vobče tudi uživajo zaradi svoje veličine svetovno priznanje.

Prvi pripomoček v priobčevanju je seveda jezik; zato je naloga vsakega naroda, skrbeti za prevode svetovnih del v svojem jeziku. Dokler teh ni, se poslužujejo vsi, ki jim domače slovstvo seveda ne zadostuje, kakega tujega jezika; iz tega pa jasno sledi, da se jim zdi lastni jezik proti onemu, ki jim je odprl pogled v širši svet, ubožen.

Zato so prevodi nekako kulturno merilo za vsak narod. Čehi n. Nemcev niti omenjati ni treba so s prevodi iz svetovne literature preskrbljeni tako, da se vsak Čeh lahko v svojem jeziku literarno popolnoma izobrazi: v svojem jeziku lahko čita Hugoja, Danteja, Srodki ludowe z bolu w stawach palcow, Goetheja Tominšek Tominškova misel se uvršča v daljši niz zagovorov prevodne književnosti, ki ga je v polemiki s Stritarjem leta zastavil Ivan Prijatelj, pridružili pa so se mu Anton Aškerc, Oton Deca i trawa sustrav, Janko Šlebinger in na ravni komparativistične metodologije Anton Ocvirk.

Prijatelj je vpeljal prepričanje, da so prevodi produktivna stičišča med narodi in da če so izvirniki premišljeno izbrani in kakovostno poslovenjeni bistveno prispevajo k jezikovno estetskemu razvoju domače književnosti Stanovnik 68 Ocvirk, utemeljitelj slovenske komparativistike, ki se je šolal pri Francozih, je leta v svoji Teoriji primerjalne literarne zgodovine, enem prvih tovrstnih del v Evropi, postavil prevod na vodilno mesto med mednarodnimi posredniki literature, kot so svetovljani, emigranti, študenti, učenjaki, pisatelji, revije, znanstvena periodika, dnevniki, gledališča in gledališka kritika, literarni krožki, šole, znanstvena društva, kulturnopropagandni klubi, saloni in kozmopolitska mesta Ocvirk [] : 4 Majda St anov nik 79 poroča, da sta prevode iz svetovne književnosti izdajala tudi Mohorjeva družba in goriški založnik Andrej Gabršček; med svetovnima vojnama so prevodno koncipirane zbirke tiskali še Tiskovna zadruga, Modra ptica in Hram.

Le prav ozek krog izobražencev obvlada namreč tri, štiri evropske jezike in kaj redki so taki, ki bi lahko uživali v izvirniku poleg francoskih, italijanskih, španskih, nemških in angleških del še norveška, ruska, poljska in nemara celo češka in madžarska.

Prevod je vsekakor neogibna nujnost, kajti le z njim se lahko omogoči pritok tujih vrednot v narodni organizem ter se približajo širšim plastem občinstva tiste evropske literarne stvaritve, s katerimi bi se sicer ne mogle seznaniti. V primerjalni literarni zgodovini je zato poglavje o prevodih izredno važno, saj nam ne razjasnjuje samo mednarodnih kulturnih odnosov, ampak podaja tudi trdna izhodišča za znanstveno analizo vplivov Ocvirk [] Toda ne glede na omenjena dejstva prevod niti v kritiki niti v literarni vedi ni bil pripuščen na raven, enakovredno izvirni literarni produkciji.

Sodobna translatologija pa je kritiko prevoda in esejistično ali jezikovnofilozofsko refleksijo prevajanja proti koncu Zdi se, da je prevodoslovje s tem prispevalo k porastu naklonjenosti, ki jo problematiki prevoda v zadnjih desetletjih namenja literarna veda v celoti, tako posamezne nacionalne literarne zgodovine kakor primerjalna književnost.

V tej zvezi je skoraj obvezno omeniti Susan Bassnett, ki je študije prevoda razglasila za dediča domnevno umirajoče primerjalne književnosti in celo za krovno disciplino, ki bi se ji lahko obnovljena komparativistika kvečjemu podredila Ba ssnet t 47. Manj znano je, da je iz teorije prevajanja izšla tudi ena izmed najbolj inovativnih in Deca i trawa sustrav koncepcij novejše primerjalne literarne vede, polisistemska teorija Deca i trawa sustrav Even Zoharjana katero se pri raziskavi»interferenc«med literarnimi sistemi obstoječimi in vznikajočimi, centralnimi in perifernimi navezujejo tudi koncepcije svetovnega literarnega sistema Moret ti 10 33; Juvan.

Sodobni valorizaciji literarnega prevoda so botrovale še druge okoliščine: izven literarnega polja zavest o pomenu jezikovnega ne razumevanja v meddržavnem sistemu in svetovni ekonomiji, v predmetnem področju literarne vede ekspanzija literarnega prevajanja, podprta z založniško industrijo in državnimi subvencijami, očitna prevlada svetovnih jezikov kot medijev za mednarodno uveljavitev literarnih del in profesionalizacija prevajalstva, v sami literarni vedi pa poskusi preseganja nacionalne paradigme, vzpon post oziroma transnacionalnih primerjalnih metod in ne nazadnje renesansa Goethejeve ideje svetovne književnosti.

Na svetovnih teoretskih borzah je vrednost delnic prevoda poskočila, potem ko se je z deli Sarah LawallFranca Moret tija, in Davida Dam roschaiz ZDA začela globalno širiti koncepcija svetovne književnosti in se je iz renesanse Goethejeve Weltliteratur tudi v Franciji s spisi Pascale Casanova oblikovala metodologija, morda celo nova pa- 19 Prevod in svetovna književnost 19 radigma, ki v enoten okvir postavlja nacionalne literarne zgodovine, primerjalno književnost in postkolonialno kritištvo Thomsen 5 32; D h a e n 1 5.

Stawow dloni, jak sie go pozbyc Krem Taiga Balsam Osteochondroza

V pristopu k preučevanju globaliziranega literarnega življenja narodov, regij, celin, multikulturnih središč, mejnih con, manjšin, diaspor in migracij je prevod ključni koncept vsaj iz dveh, delno protislovnih razlogov.

Po eni strani je prevod vodilni modus transnacionalnega literarnega obtoka, tj.

Uploaded by

Čeprav torej prevodi idealno predstavljajo okna in vrata Bol w stawach szczotek na ramie svet prvo za bralce, drugo za pisatelje in s tem delujejo kot medij medkulturnega dialoga in internacionalizacije estetskega diskurza, so po Deca i trawa sustrav strani realno podvrženi asimetrijam svetovnih sistemov ekonomije, jezikov, politike in literature. Doslej je bilo premalo raziskano, da prevodi igrajo vlogo veziva svetovnega literarnega sistema in pokazatelja asimetričnih vektorjev njegove notranje dinamike.

Pascale Deca i trawa sustrav in Franco Moret ti v novoveških medliterarnih odnosih v evropskem in svetovnem merilu ugotavljata asimetrijo med močnejšimi in šibkejšimi književnostmi, posebno od razmaha čezmejnega založniškega trga in vzpostavitve mednarodnega avtorsko založniškega prava v Domíng uez Po Morettiju je svetovni literarni sistem, podobno kot svetovni kapitalizem, en sam, a»globoko neenak«, zato»je proučevanje svetovne literature neizbežno proučevanje boja za simbolno hegemonijo po vsem svetu« moret ti 9 10, Zmagovalci Deca i trawa sustrav praviloma globalna središča, ki premorejo bogato medijsko infrastrukturo in vire, v njih pa se je skozi stoletja akumuliral kulturni kapital.

Literarne inovacije, ki jih izmed mnogih tekmujočih opcij izberejo in podkrepijo mehanizmi literarnega trga, se iz takšnih centrov v valovih širijo k polperiferijam in periferijam, ki navadno nimajo primerljivo močnega zaledja v velikem jeziku, bogatih ustanovah in razvitem medijskem sistemu, zato svojo ustvarjalnost in inovativnost lahko svetovno uveljavijo, samo če so njihove umetnine doživele prevodno, založniško, kritiško in literarnovedno potrditev »konsekracijo« v svetovnih središčih Casanova 28 40, 63 65; Moret ti 32 Izkaže se, da imajo v svetovnem merilu prevodna okna in vrata v pretežni lasti veliki igralci, ki tako krepijo svojo kulturno hegemonijo; to so velike in vplivne države, jedrne ekonomije in svetovni jeziki, med katerimi dominira globalna angleščina prim.

A rac ; Juvan Zato so možnosti prodora literarne produkcije nekega naroda v svetovni literarni prostor bistveno določene s številom in mednarodno vplivnostjo govorcev 5 Fritz Strich je po katastrofi druge svetovne vojne prvi odmevno aktualiziral Goethejevo idejo Weltliteratur v duhu liberalnega kozmopolitskega humanizma St r ichpotem je izšlo več pomembnih prispevkov o tej koncepciji, med katerimi je najbolj sistematična teorija svetovne literature kot medliterarnega sistema, ki jo je razvil Dionýz Ďuriši n, npr.

A vsi so ostali brez večjega mednarodnega odmeva. Tudi pri globalizaciji diskurza o svetovni literaturi je bila očitno ključna»vodilna vloga«zda. O asimetriji moči v svetu literature veliko povedo podatki o obsegu in smereh prevajanja. Danes je v osrednjih svetovnih literaturah delež prevodov v njihovi celotni literarni produkciji majhen od na primer treh odstotkov v ZDA do petnajstih ali dvajsetih v Franciji in Nemčijivečji pa je na obrobjih, ki imajo šibkejši vpliv na mednarodno prizorišče okoli petinšestdeset odstotkov na Švedskem ; da literarni promet poteka povečini iz centrov proti periferijam, dokazuje podatek, da se v različne jezike sveta daleč največ prevaja iz angleščine iz nje je bilo v osemdesetih letih Da danes kako literarno delo zakroži po svetovnem literarnem prostoru, si skoraj ni več mogoče predstavljati brez njegove jezikovne izraženosti v angleščini torej ne da bi doživelo založniško medijsko»konsekracijo«in prevod v svetovni jezik poleg angleščine morda še v francoščino v globalnih literarnih metropolah prim.

Casanova 28 40, 63 Kot je že leta zaslutil Erich Auerbach, se svetovna književnost izvorno zamišljena kot polifonija najboljših glasov iz posameznih jezikov in kultur, zmožna prevzeti občinstva vsepovsod, ne glede na narodnost, sloj in dobo vsebolj spreminja v monopol globalne angleščine, ki vsrkava in prek svojega mentalnega univerzuma po celem planetu distribuira dela, nastala v raznih jezikih, Deca i trawa sustrav in kulturah: Naša Zemlja, ki je svet svetovne književnosti, se zmanjšuje in izgublja svojo raznolikost.

Proces tega prekrivanja, ki je izvorno potekel iz Evrope, še naprej deluje in spodkopava vse posebne tradicije. Nacionalna volja je sicer vsepovsod močnejša in glasnejša kot kadarkoli, a vsepovsod vodi k enemu in istemu, namreč k modernim življenjskim formam [ ] Evropske kulture oziroma kulture, ki so jih ustanovili Evropejci, so navajene dolgega in plodnega medsebojnega prometa [ ], čeprav tudi tu proces izenačevanja napreduje hitreje kot prej. Nad vsem preostalim pa se širi standardizacija [ ] Če naj se človeštvu uspe rešiti iz Sekrety leczenia stawow tako mogočno hitrega procesa koncentracije, na katerega je navznoter slabo pripravljeno, se bo človek moral navaditi na misel, da na enotno organizirani Zemlji obstaja ena sama literarna kultura in da bo v razmeroma kratkem času preživelo samo nekaj literarnih jezikov ali morda celo en Bones Balsam Balsam Bones Kupuj w aptece. S tem pa bi se ideja svetovne književnosti obenem uresničila in uničila Auerbach Na to ambivalentnost svetovne literature so opozarjali celo v ZDA, zlasti v zvezi z univerzitetnim študijem in raziskovanjem.

Univerzitetni kurzi svetovne književnosti na ameriških univerzah podobno kot v srednjih šolah po Evropi temeljijo predvsem na prevodih in antoloških berilih, v katerih so do Lawall ; Pizer ; Dam rosch Ne le francoski komparativisti npr.

Étiemble []temveč tudi njihovi ameriški kolegi, ki so bili po drugi svetovni vojni 21 Prevod in svetovna književnost 21 pod vplivom evropskih profesorskih imigrantov vzgojeni, da je za razpravljanje o mednarodnih literarnih stikih nujno znanje več tujih jezikov npr. Fr ieder ich []so se spotikali in se kot vztrajno pričajo spisi Gayatri Chak ravorty Spivak še vedno spotikajo ob raziskave in poučevanje svetovne književnosti.

Profesorjem svetovne književnosti očitajo, da se brez premisleka o vlogi prevoda kot jezikovnega medija za posredovanje kulturne razlike zanašajo na maloštevilne tekste iz pretežno zahodnega kanona, napisane v angleščini ali vanjo prevedene, in si s samoumevno zahodnocentrično ignoranco o svetovnem vzhodu in jugu ter brez specialnih jezikovno zgodovinskih znanj drznejo izmišljati sinteze o»celoti«svetovne besedne umetnosti.

Poleg postkolonialnih borcev proti»anglo globalizmu« a rac in drugih zagovornikov svetovnega juga in vzhoda se teh asimetrij zavedajo komparativisti iz manjših evropskih narodov, denimo Theo D haen, flamski profesor, Deca i trawa sustrav prek svojih anglo ameriških objav postaja avtoriteta za svetovno književnost.

D haen dokazuje, da je manjšim evropskim literaturam zmotno pripisovati krivdo evropocentrizma, saj je ta zgodovinski monopol velike dvojice ali kvečjemu četverice Zahodne Evrope; obenem poudarja, da pol obrobne evropske književnosti v času emancipacije nekdanjih svetovnih periferij doživljajo nadaljnjo marginalizacijo, ker so dojete kot manj pomemben odvod zahodnih modelov, namesto da bi jih ocenjevali v njihovi singularnosti ali kontekstu ostalih svetovnih periferij.

Že se je danski literarni zgodovinar Georg Brandes zaslovel je, ko se je vsa Evropa navdihovala pri dotlej zvečine spregledanih Skandinavcih pritožil, da imajo avtorji, ki ustvarjajo v obrobnih deželah in manjših jezikih, neprimerno manjše možnosti za vstop na prizorišče svetovne književnosti. Kajti»ko je avtor priznan v Franciji, je znan po vsej Zemlji«, medtem ko na primer finskim, madžarskim, švedskim, danskim, islandskim ali grškim pisateljem»v tekmi za svetovno priznanje [ ] manjka lastno orožje, njihov jezik«in so odvisni od prevodov, ti pa so»nujno nepopolni« brandes 25 6.

Prav takšno»nepopravljivo neenakost«med velikimi in malimi je več kot stoletje pozneje ugotavljal Milan Kundera, češki priseljenec v francosko književnost in, eo ipso, v svetovni literarni prostor. Spregovoril je o»provincializmu velikih narodov«7, ki zaradi zaverovanosti v svoj jezik in okolje ne poznajo niti meril za presojo svetovnega pomena svojih lastnih pisateljev Ku nde r a [] Ne glede na to, ali svetovno književnost razumemo kot zbirni, vrednostni ali literarnozgodovinski pojem, se pravi kot vsoto vseh literatur v jezikih sveta, kanon najboljših literarnih del človeštva ali najširši, globalni prostor medliterarnosti prim.

  • Женщины вошли в спальню, где на кровати было разложено великолепное белое платье.
  • Przekłady Literatur Słowiańskich - PDF Free Download
  • Если ответ его будет отрицательным, октопаук отказывается от сексуальности перед оптимизаторами колонии.

St r ich 3 16; Ďurišin 26 41je prevod zanjo konstitutiven. Domnevno univerzalni kanon svetovne književnosti se namreč vpisuje v partikularne literarne sisteme v različnih lokalnih izborih in variantah, in to v glavnem ravno prek perspektiv prevodov antologij, šolskih beril, gledališkega železnega repertoarja, specializiranih knjižnih zbirk ipd.

Literarnozgodovinski pogledi na svetovno književnost, ki se danes opirajo na izvorna Goethejeva pojmovanja, poudarjajo idejo obtoka. Med besedami, s katerimi je Johann Wolfgang von Goethe označeval sporazumevanje učenjakov in literatov,»obtok«zavzema vidno mesto. Werner vzneseno evocira osvobajajoče občutke, ki jih modernemu, premožnemu evropskemu potrošniku nudi liberalno kozmopolitsko uživanje mednarodnega trga svetovnih dobrin.

Ko Werner navdušuje Wilhelma za velemesta in pristanišča, v katerih se svetovni trg metonimično zgošča, metaforično križa blagovno ekonomijo z duhovno:»najdrobnejše blago vidiš kot kolesce v celotni trgovini [ ] vsak drobec le pospešuje kroženje [Circulation], pri katerem se napaja tudi tvoje življenje« Besedo Circulation, ki jo je Friedrich Schlegel ironično uvrstil med Deca i trawa sustrav moderne dobe poleg kredita, mode, industrije in luksuza; nav.

Koncepcija je danes ključna tudi za odmevne Damroscheve opredelitve svetovne književnosti kot del, ki so»v obtoku zunaj svoje izvorne kulture, bodisi v prevodu ali v izvirniku«in so»dejavno navzoča«v nedomačih literarnih sistemih, kjer odpirajo»okna v tuje svetove« dam rosch 4, 15; poud. Prevod je vodilna oblika obtoka literarnih del prek meja svoje matične kulture, jezika, okolja in časa. Svetovne književnosti ne bi bilo brez prevajanja, saj to omogoča mednarodno recepcijo besednih umetnin, a jih obenem tudi pluralno lokalizira, tako da jih v ciljnem jeziku prilagaja vsakokratnemu sprejemajočemu okolju Ve nut i Že v razsvetljenstvu so prevajalci razširili repertoar na neevropska besedila na primer Jonesova prevoda Hafisovega Divana,in Kalidasove Šakuntale, ; v Zi m Deca i trawa sustrav Historicistično orientalistična usmerjenost Dam rosch 39 Prevajanje neevropskih slovstev je skupaj z navdihovanjem pri domači folklori na prehodu v romantično stoletje, ko se je rodila ideja svetovne književnosti, nasploh spodnašalo gospostvo grško- latinskega kanona.

Po bežnih in neodmevnih Schlözerjevih in Wielandovih omembah besede Weltliteratur med letoma in Weitz ; Schamoni je bil Goethe prvi, ki je idejo svetovne književnosti uveljavil z vso svojo mednarodno avtoriteto, s sprotnim evropskim odzivom in poznejšim svetovnim vplivom postal je»neizogibno izhodišče za vse nadaljnje razpravljanje o tej temi« d haen 5.

To je storil med letoma in v okoli dvajsetih večpomenskih izjavah Goethe; Strich vi x, 3 80, 8.

Podtrzymuje palce choroby Leczenie chorej dloni

Z idejo svetovne književnosti se je fragmentarno ukvarjal v dnevnikih, pismih, osnutkih in pogovorih, pa tudi v javnem govoru in člankih, predvsem za svojo umetniško revijo Kunst und Altertum, v kateri je v sodelovanju z evropskimi literarno umetniškimi revijami uresničeval program literarnega svetovljanstva Koch 19, 9.

Z izrazom Weltliteratur je privedel do pojma svoje izkustvo porajajočega se svetovnega procesa, ki je prinašal porast mednarodnega obtoka literature, krepitev stikov med književniki iz različnih dežel ter razmah prevajalstva in kritik tujih literatur.

Z njim je označeval še kozmopolitsko prizadevanje izobraženih elit za medkulturno razumevanje, pa tudi umetniško navezovanje na sočasno razpoložljive vire iz zgodovin celega sveta, ki nacionalnim 8 O tem prim. Koch 4. Svetovna književnost je seveda univerzalistični pojem, a je Goethe z Deca i trawa sustrav posegal tudi v»lokalne«nemške razmere. Goethe se je kot Nemec v primerjavi s francoskimi ali angleškimi pisci in njihovimi bogatimi tradicijami počutil prikrajšanega, na obrobju in brez zgodovinskega zaledja v mednarodno priznanem kanonu domače književnosti Dam rosch 9 Kljub svetovljanski distanci do romantičnega nacionalizma si je Goethe avtorsko funkcijo po eni strani utemeljeval v pripadnosti nemškemu narodu, ki je bil politično razkosan, brez močnega središča, dozdevno zamudniški in zaprt vase St r ich 32 36; Pizer 18 Po drugi strani je bil Goethe vpet v nadnarodno omrežje literarne republike in je od svojega evropskega uspeha z Wertherjem spremljal, kako je skupaj s Herderjem in Schillerjem postajal evropsko ime, predmet tujih recenzij, prevodov, vir posnemanja in vplivov.

Ko je o tujem obtoku svojih del poročal doma, je v Kunst und Altertum leta prvič javno omenil besedo Weltliteratur: Sporočila, ki jih predajam iz francoskih časnikov, nimajo zgolj namena, da bi spominjala name in na moja dela, moj cilj je višji [ ].

Povsod lahko beremo o napredku človeštva, o širših razgledih svetovnih in medčloveških razmerij. Vsi narodi se ozirajo po nas, nas hvalijo, grajajo, Deca i trawa sustrav in pačijo, nas razumevajo prav in narobe, nam odpirajo ali zapirajo svoja srca Goethe Goethe je zvezo»svetovna književnost«prvič objavil v članku, v katerem nemškemu bralstvu poroča o»zgodovinski drami«alexandra Duvala Le Tasse.

Svoj vpliv na pisatelja iz stoletja vplivnejše francoske literature je uporabil kot zgled, kako se lahko tudi nemška književnost v kateri je sicer opažal zapoznelo sprejemanje tujih spodbud prelevi v ustvarjalko vzorov za Evropo. Očitno se je po Goetheju takšna možnost odprla šele v novem epohalnem procesu, v katerem»se gradi obča svetovna književnost«.

To pomeni, da je iznajdba Weltliteratur kot univerzalnega pojma določena s partikularno strategijo stremljivega, v omrežje evropske literarne republike vključenega ustvarjalca, ki se po drugi strani implicitno razume kot»klasični nacionalni avtor« čigar obstoj je konec Goethe je torej iz svojega primera sklepal, da prihajajoča doba svetovne književnosti ponuja priložnost nemškim pisateljem nasploh.

V perspektivi svobodne blagovne, umetniške in idejne menjave, ki je potekala prek prevajanja, bi se po Goethejevem prepričanju nemška književnost v Evropi laže uveljavila in se postavila ob bok že stoletja vplivnim metropolam Francije ali Velike Britanije.

  • How To Use Manual Figures --refer to figures inside covers.
  • Chorwacki Tematyczny
  • Орел несколько секунд глядел на Николь.

To naj bi Nemci dosegli tudi s prevodi, ki dokazujejo prožnost in absorpcijsko 25 Prevod in svetovna književnost 25 sposobnost njihovega maternega jezika. Goethe leta v zapisu o škotski antologiji prevodov nemških romanc razpravlja o medliterarni vlogi in potencialni profesionalizaciji prevajalcev, posebej nemških, pri čemer humanistično literarno svetovljanstvo vseskozi metaforizira z jezikom globalizirane ekonomije: Očitno se prizadevanje najboljših pesnikov in estetskih pisateljev vseh narodov že nekaj časa usmerja k obče človeškemu.

Tako imamo lahko slehernega prevajalca za posrednika, ki se trudi za to splošno duhovno trgovanje in si iz podpiranja medsebojne menjave naredi svoj posel Goethe ; poud.

Po zaslugi prevodov, revij, bogato založenih bibliotek in omrežij kozmopolitskih krožkov, kakršnega je ustvaril Goethe, naj bi Weimar kot»mali svetovni sistem«postal središče ne le nemške književnosti, temveč tudi velikega svetovnega sistema evropske oziroma svetovne književnosti St Deca i trawa sustrav ich 50 51; Pizer 18, 24, 35, 65; D haen 6.

Eno glavnih Goethejevih načel je bila samorefleksija prek»zrcala sveta«, zato je z zanimanjem preučeval tuje prevode, recenzije in vplive svojih spisov ali pa v lastna dela ustvarjalno vključeval tuje vzorce; na podlagi osebne izkušnje je takšno zrcaljenje v drugem priporočal Nemcem in slehernemu narodu, Deca i trawa sustrav je v njem videl izhod iz inertne samozadostnosti prim.

St r ich 18 Goethe je koncepcijo svetovne književnosti izkustveno izpeljal tudi iz svoje pisateljske poetike. Idejo Weltliteratur je uresničeval z medbesedilnostjo, odprto v svet, tj.

Navezoval se je na shakespearovsko dramo, Pindarjeve ode, rimske elegije in mnoge druge predloge Pizer Njenih dvanajst knjig je pisal več let v kontekstu orientalizma in po navdihu Hammer Purgstallovega nemškega prevoda perzijskega klasika Hafisa Zbirka je citatni hommage Hafisu in pomeni zgled za hibridiziranje zahodne in islamske civilizacije in za moderno nacionalno klasiko, vzpostavljeno s svetovno medbesedilnostjo prim.

Ko ch Najodmevnejše Goethejevo razglabljanje o svetovni književnosti je prav tako nastalo ob stiku s prevodom, in to iz neevropskega sveta. Goethe je najverjetneje govoril o prevodu Hao qiu zhuan Zgodbe o srečni združitvimanj pomembnega kitajskega pripovednega dela iz Tsu ; Mani Goetheju branje kitajskega romana razpira avtonomni prostor estetskega ugodja, v katerem se lahko prosto premika med notranjim in zunanjim opazovališčem.

Svoj weimarski, nemški, evropski svet reflektira v svetu prevedenega teksta, ki mu na orientalističen način zastopa kulturno zgodovinsko drugost, po drugi strani pa prevod razumeva na ozadju svojega izkustva in literarne prakse.

Pri doživljanju Deca i trawa sustrav romanesknega sveta se istoveti s Kitajci, čeprav njihova civilizacija kaže posebnosti:»ljudje mislijo, ravnajo in občutijo skoraj ravno tako kakor mi in prav kmalu se čutiš enega izmed njih, samo da poteka pri njih vse jasneje, čisteje in bolj nravno. Pri njih je vse razumno, meščansko, brez velikih strasti in poetskega zanosa« nav. Goethe sicer opisuje poetološko drugačnost, ki jo je romanu vtisnila izvorna tradicija, vendar pa se mu zaradi razumne meščanskosti zdi blizu sodobnim evropskim delom, celo njegovi pesnitvi Herman in Doroteja in Richardsonu.

Goethe torej v tujem besedilu zrcali svoja osebna izkustva in ustvarjanje, tuja estetika pa kljub vznemirljivim posebnostim nanj naredi vtis, kakor da bi pripadala repertoarju modernih evropskih književnosti.

Nihanje med identifikacijo in razlikovanjem dveh svetov Goetheju zbuja estetsko ugodje in mu utrjuje kozmopolitsko prepričanje o univerzalnosti človekove narave in umetnosti. Branje prevoda, ki mu odpira okno v civilizacijsko drugačnost, Goethe sicer brez težav prilagodi domačemu življenjskemu svetu in literarnim konvencijam, kar je pri njem še značilen preostanek klasicizma. Toda obenem ob posvojenem tujku doživlja ireduktibilni presežek, ki ga nagovarja kot ustvarjalca, Deca i trawa sustrav da ga poskuša investirati v ekonomijo literarne produkcije ne le svoje, temveč tudi nemške v celoti.

Branje tujih književnosti kot primerjujoče in refleksivno zrcaljenje sebe in svojih artefaktov v artefaktih drugega ter prestopanje samozadostnosti domačega obzorja se mu namreč zdi ključno za novo dobo literarne ustvarjalnosti, katere prihod oznanja.

Na tej točki Goethe vpelje pojem svetovna književnost v razločni opoziciji s komaj Deca i trawa sustrav pojmom nacionalna literatura National Literaturki ga je bil v letih vpeljal Leczenie osteochondroza przez remedies folk Recenzje Koch 18, Podčrta potrebo, naj Nemci pogledajo prek»ozkega kroga svoje okolice«, če nočejo zapasti v»pedantno domišljavost«in prepričanje o svoji pomembnosti.

Nato naznani dobo svetovne književnosti:»zato se prav rad oziram po tujih narodih in svetujem vsakomur, naj tudi on dela tako. Nacionalna literatura zdaj ne pomeni 11 Ta razglabljanja je Eckermann leta vestno ovekovečil v svojih Pogovorih z Goethejem, objavljenih po Goethejevi smrti. Pogovori so postali Goethejev spomenik, zato je posebno težo dobila tudi njegova izjava o svetovni književnosti. Svetovna književnost mu tu pomeni sočasno razpoložljivost širokih, zemljepisno in zgodovinsko raznorodnih repertoarjev, iz katerih naj črpa moderni ustvarjalec, namesto da bi se držal le domačega izročila.

Do virov, kakršni so poleg kitajske književnosti še srbska ljudska pesem, nibelunški cikel in Calderonova dramatika, je treba po Goethejevem prepričanju vendarle vzpostaviti drugačen odnos kot do grške antike. Čeprav kultura stare Grčije Goetheju v duhu Winckelmannove klasike še vedno pomeni nesporno univerzalni vzor lepote, pa zanj ni več edino zveličavna, saj lahko do mnoštva drugih repertoarjev svetovne književnosti zavzame historično perspektivo in si po svoji volji prisvoji tisto, kar se zdi dobro in prikladno njegovim ustvarjalnim namenom Ecker man n V opisani epizodi iz Pogovorov z Goethejem je zajetih nekaj vodilnih motivov, ki jih je Goethe v izjavah o svetovni književnosti variiral med in svojo smrtjo leta Takšna je kozmopolitska ideja, da je literatura antropološka univerzalija, ki ne glede na jezikovno kulturne razlike omogoča medsebojno razumevanje različnih skupnosti in civilizacij.

Ponovljiva je tudi teza, da doba svetovne književnosti omogoča preseči samozadostnost domače tradicije s premišljenim predelovanjem tujih umetniških gradiv, tudi iz manj znanih, obrobnih ali zunajevropskih prostorov.

Poleg omenjenih proklamacij so v razgovoru o kitajskem romanu navzoče še nekatere ključne poteze Goethejeve koncepcije: obtok besedil, posredniška vloga prevoda in optika branja, ki zgodovinsko in geografsko oddaljena dela postavlja v arbitrarno, ad hoc konstelacijo, v kateri subjekt svojo identiteto reflektira v tekstih, izvorno kodiranih v drugačni kulturi.

Goethe sopostavlja kitajski Hao qiu zhuan, svojo lastno pesnitev Herman in Doroteja, Richardsonove romane in Bérangerjeve pesmi, s čimer prosto ustvarja povezave med deli, ki niso bila v dejanskih stikih.

Ta Goethejeva konstrukcija je primer»konstelacije«, o kateri v svoji sodobni teorizaciji svetovnega literarnega sistema piše Mads Rosendahl Thomsen Dela svetovne književnosti Deca i trawa sustrav sabo neskončno oddaljena kot zvezde na nebu šele perspektive akterjev z mednarodnega literarnega polja odbirajoče urejajo v svojevoljne vzorce, podobne ozvezdjem.

Dela in avtorji svetovne književnosti se praviloma pojavljajo v konstelacijah, v katerih se okrog zvezdniških imen zbirajo manj znane umetnine. Konstelacije nastajajo na podlagi družinskih podobnosti, ki jih bralci, kritiki, pisatelji in drugi podobno kot Goethe v zgornjem primeru opažajo s primerjavo značilnosti ad hoc sopostavljenih besedil, na primer podobnosti žanra ali oblike, sloga ali teme, sorodnosti narodnega porekla ali jezika, bližina po času ali kraju nastanka.

Ob podpori ustanov, medijev in akterjev kanonizacije se nekatere konstelacije ustalijo in variantno reciklirajo v mednarodnem literarnem kanonu; kanon sam je mehanizem, ki reducira neobvladljivo kompleksnost svetovne književnosti in nam»usmerja pogled na omejeni korpus besedil« thomsen Strichovo opažanje je v zadnjem času razvil Damrosch z idejo o svetovni književnosti kot»eliptičnem prelamljanju nacionalnih literatur« dam rosch V skladu s hermenevtično tezo o dvožariščnem eliptičnem prostoru je domača književnost žarišče, s katerega je opazovana kulturna drugost prevedenega dela, to pa obenem v sprejemajoči sistem vnese drugo opazovalno žarišče, s katerega se v drugačni perspektivi kaže domači svet.

Zato je»sleherno delo svetovne književnosti kraj pogajanja med dvema različnima kulturama«, v katerem sprejemajoča kultura lahko uporablja tuje gradivo kot možni vzorec, negativni zgled ali podobo popolne drugosti Damrosch Svetovna književnost govori tako o»vrednotah in potrebah gostiteljske kulture«kakor tudi o»izvorni kulturi literarnega dela«; pri medsebojnem prelamljanju tvorita izvorna in gostujoča kultura dve žarišči lika elipse, v katerem»leži literarno delo kot svetovna književnost, povezana z obema kulturama, a določena ne z eno ne z drugo samo na sebi« Goethejev kitajski roman je z Damroschevega vidika primerek svetovne književnosti, saj je»dejavno navzoč«v nedomačem literarnem sistemu, v katerem odpira eno od»oken v tuje svetove« dam rosch 4, 15 Kitajski roman je delo svetovne književnosti tudi kot»pisanje, ki pridobiva s prevodom«in tako omogoča poseben»način branja: obliko nevezanega vpletanja [detached engagement] v svetove onkraj našega kraja in časa«; ta recepcija se po Damroschu loči od bolj vpletenega potapljanja v besedila iz lastne kulture nav.

Damroschevo razlikovanje dveh vrst recepcije vodi k sklepu, da mu je branje svetovne književnosti v primerjavi z domačo književnostjo očitno popolnejša uresničitev estetskega doživljaja.

Welcome to Scribd!

Dela domače nacionalne književnosti namreč bralčevo identiteto lovijo v svoje identifikacijske matrice z ideološko interpelativnostjo in s svojim družbeno zgodovinskim kontekstom, ki si ga delijo z bralcem. Nasprotno pa delo svetovne književnosti, kakršno je Goethejev kitajski roman, stopa pred tuja občinstva prosto skupnih, zavezujočih podlag, kot čisto besedilo, posredovano Deca i trawa sustrav zastopano s prevodom.

Zaradi svoje dekontekstualizacije in premestitve, izbrisa svojega izvornega mesta izjavljanja postane privilegirani estetski objekt. Po Damroschu se poljuben spis lahko uvrsti v širši izbor za svetovno literaturo, če izpolni dva pogoja: da gre v promet»zunaj svoje jezikovne in kulturne točke izvora«in da»se ga bere kot literaturo« 6torej na način, ki ga je s svojimi kon- 12 Za uvrstitev v svetovno književnost odločilne prestope literarnih del iz domačega nacionalnega konteksta v drugo jezikovno kulturno območje lahko po Damroschu sledimo na primer že od Epa o Gilgamešu, ki je bil v drugem tisočletju pr.

Po Damroschu»veliki pogovor svetovne književnosti poteka na dveh zelo različnih ravninah: med avtorji, ki vedo za dela drugih avtorjev in se nanje odzivajo, in v zavesti bralca, kjer se dela srečujejo in delujejo drug na drugega na načine, ki imajo lahko le malo opravka s kulturno in zgodovinsko bližino«; svetovna književnost se v polnosti uveljavi,»ko več tujih del začne skupaj odzvanjati v naši zavesti« V Goethejevem govorjenju o Ludzie Narzedzia podtrzymuja stope kitajskega romana smo opazovali ravno takšen ansambel estetskega odzvanjanja literarnih del v zavesti bralca, ki je obenem še avtor.

S tem da si je Goethe sam sestavil konstelacijo del iz svetovne književnosti in jo postavil v metabesedilno razmerje s svojim lastnim estetskim diskurzom in opusom, je medsebojno Deca i trawa sustrav različne literarne svetove, prek prevodov pa motril svojo kulturno identiteto in avtorsko funkcijo. Sklenemo lahko z ugotovitvijo, da zahodnjaškemu bralcu najpopolnejše brezinteresno ugodje nudi udomačitev kulturne drugosti v konstelacijah svetovne književnosti, ki jih vzpostavljajo prevodi.

Literatura A rac J. New Left Review 16 : Auerbach E. In: Weltliteratur: Festgabe für Fritz Strich zum Muschg, F. St aiger. Oxford, Blackwell. Tötösy de Zepet nek. DO NOT check for spark with spark plug removed.

Usean approved tester. DO NOT crank engine with spark plug removed. Ifengine is flooded, place throttle in FAST and crank untilengine starts. DO NOT strike flywheel with a hammer or hard objectas this may cause flywheel to shatter in operation. Usecorrect tools to service engine.

DO NOT run engine if equipment is not stable andtipping can occur. Mount equipment to a stable base. DO NOT operate engine without a muffler. Inspectperiodically and replace if worn or leaking. If engine isequipped with muffler deflector, inspect periodically and,if necessary, replace with correct deflector. DO NOT touch hot muffler, cylinder, or fins which cancause burns. DO NOT use this engine on any forest covered, brushcovered, or grass covered unimproved land unless aspark arrester is installed on muffler.

DO NOT start engine with air cleaner or air cleanercover removed.

Briggs & Stratton Operator Owner's Manual

Disconnect negative wire from batteryterminal if equipped with electric starting system. KEEP cylinder fins and governor parts free of dirt,grass and other debris which can affect engine speed. PULL starter cord slowly until resistance is felt. Thenpull cord rapidly to avoid kickback and prevent hand orarm injury. USE fresh gasoline. Stale fuel can gum carburetor andcause leakage.

CHECK fuel lines and fittings frequently for cracks orleaks. Replace if necessary. The use of replacement parts which arenot of equivalent quality may damage the engine. Downloaded from www. Before starting engine, fill with oil.

Jak uspokoic zapalenie stawow na rekach Gdzie traktowales zapalenie stawow

Do not over-fill. Use no specialadditives with recommended oils. Do not mix oil withgasoline. Using multi-viscosity oils 10W, etc. Checkoil level more frequently if using these types of oils.

Projekt Stefana Minczewa Iz istorja na Byłgarskija Roman Hanna Makurat: Odniesienia intertekstualne obecne w tłumaczeniu dramatu Ślub Witolda Gombrowicza na język kaszubski w świetle badań komparatystycznych Małgorzata Filipek: Przekład powieści Gordany Kuić Zapach deszczu na Bałkanach wobec oryginału Monika Gawlak: Podwojony dialog przekładu i twórczości własnej ujęcie komparatystyczne? Nowe włoskie przekłady słoweńskiej literatury pięknej tłum.

Check oil level. Oil capacity is about 21 oz. Place engine level and clean around oil fill. Remove dipstick, wipe with clean cloth, insert andtighten down again. Remove dipstick and check oillevel. Oil should be at FULL mark. ORRemove oil filler plug. Oil should be full tooverflowing. If oil is required, add slowly. Tighten dipstick or oil fillerplug firmly before starting engine.

Fuel RecommendationsUse clean, fresh, lead-free, regular, gasoline with aminimum of 77 octane. Leaded gasoline may be used ifit is commercially available and if unleaded is unavail-able.

  1. Видишь ли, столько работы, впрочем, как и всегда, - он направился к медицинской кушетке.
  2. Tabletki do leczenia stawow i chrzastki
  3. Boli w lewym stawie na ramie
  4. Куда .

Purchase fuel in quantity that can be used within30 days. See Storage. Do not use gasoline which contains Methanol. Do notmix oil with gasoline. Check fuel level. Clean around fuel fill before removing cap to refuel. Allow space in the fuel tank for fuel expansion.

Before refueling, allow engine to cool 2 min-utes. A non-vented fuel cap is required on Model engines.